Al’ en al’ dva – gostovanje v Podbočju

Nedelja, 1. februar 2015

Na današnjo hladno in deževno zimsko nedeljo je KD Leskovec gostovalo v kraju Podbočje s predstavo Al en, al Dva.

Po odzivu publike nad predstavo, nam je bilo dano vedeti, da je bil ves trud poplačan. V veliko veselje nam je, da lahko z našimi predstavami osrečujemo in popestrimo kulturni dogodek v kraju. Predstavo si je ogledala tudi selektorica,

…pisno mnenje selektorice Ane Ruter o predstavi Al’ en al’ dva:

Saša Pavček:
AL’ EN AL’ DVA

1. 2. 2015 ob 16:00, Kulturni dom Podbočje
Režija: Alen Jelen

Redko se ljubiteljske skupine oz. igralci odločijo za uprizarjanje predstav za enega igralca, zato so takšni dogodki še posebej dragoceni. Kulturno društvo Leskovec je letos na oder postavilo monokomedijo Al’ en al’ dva v izvedbi Zdenka Pereca. Odlična predstava v kateri igralec pokaže ves svoj igralski talent, poznavanje igralskih veščin, obvladanje odrskega prostora, izkušnje, delavnost, samozavest in neverjetno odrsko prezenco s katero drži gledalčevo pozornost od začetka do konca.

Zdenko z odličnim odrskim govorom in interpretacijo krmili med pripovednimi deli, imitiranjem oseb o katerih pripoveduje (psihologinja, oče, nemški turist,…) in se suvereno odziva na reakcije publike, ki jo mestoma vključi v igro. Prehodi med igranjem teh različnih oseb so izpeljani izredno tekoče in naravno. Prav tako že z govorom naredi očitno razliko med obema svojima osebnostima oz. likoma (Alenom 1 in Alenom 2). Mogoče lahko samo malo pazi kadar obuja prijetne nostalgične spomine (npr. murke), da ga glasovno ne zanese v pretirano sentimentalno (otroško) intonacijo. Zelo dobro pa menjava različne tipe govora npr. živahno kot nem. turist in nato mirno ko sanjari, kar prinese k razgibanosti in odličnemu ritmu predstave. Prav tako so izredno igralsko dovršeni deli kjer igra, kot da se je v tistem hipu spomnil, da nam mora povedati še nekaj iz preteklosti. Gledalec ima res občutek, da se je na to pravkar spomnil in ni bilo zapisano v tekstu.

Kljub temu, da predstava temelji na pripovedovanju zgodbe je tudi gibalno zanimiva in dodelana. Scena je preprosta in popolnoma zadovoljiva, prav tako ni na odru ničesar odvečnega kar se tiče rekvizitov. Kot smo se pogovarjali že po predstavi si mogoče lahko še kdaj privošči, da se usede spredaj na rob odra (kjer je seveda to mogoče) in še bližje nagovori publiko (morda bi se to dalo v prvem delu). Prav tako lahko tudi v drugem delu še kdaj naredi kakšno pavzo za pitje, saj to prinese k bolj naravnemu poteku zgodbe in sproščenosti (pa tudi kaže nekaj o njegovem karakterju). Morda bi se dalo še kje vključit tik s prsti, da bi s tem pokazal, da se le ta pojavi v določenem čustvenem stanju lika. Nekaj besed smo tudi namenili uporabi pikada, ki se sedaj igra le na začetku. To prepuščam vaši presoji vendar mislim, da če bi v nekem delu še enkrat igral pikado in npr. na vsake nekaj replik vrgel puščico obrnjen s hrbtom proti publiki (in seveda zraven govoril tekst dovolj glasno), s tem le še pridobili na razgibanosti mizanscene. Vendar so to le malenkosti v sicer odlični predstavi.

Še enkrat vam čestitam za pogumen in enkraten odrski dogodek za katerega upam, da bo imel še veliko ponovitev.

Ana Ruter